Novoletne (za)obljube
Je za odločitev, da bomo brali knjige, šli na tečaj, se ukvarjali s športom, poiskali novo službo ali izgubili 10 kg res treba čakati ta magični 1. januar? Ne verjamem.
Ko Zemlja odpleše svoj krog okoli Sonca, si večji del njenih prebivalcev ob dobrih željah nazdravi in snuje načrte za leto, ki prihaja. Novo leto je mejnik, še najbolj v naših glavah.
Če in ko se odločimo, da bomo v svoje življenje vnesli spremembe razmišljanja, vedenja, prehranjevanja …, potem je tisti trenutek pravi čas, da te spremembe zaživijo z nami. Ne jutri, ne pojutrišnjem, ampak takoj in zdaj.
Zakaj novoletne zaobljube tako kratko trajajo? Ker so večinoma narejena pod prisilo prelomnosti novega leta. Ko nas praznično razpoloženje in prosti dnevi izpustijo iz svojih rok in se vrnemo v vrtinec vsakdanjega življenja, težko najdemo prostor za novosti, ki smo si jih zamislili. Kak dan, dva še gre, potem pa volja in zagnanost mineta. Koliko novoletnih zaobljub se v tem trenutku še držite?
Novoletne zaobljube so prepogosto povezane z velikimi skoki in preobrati, namesto z majhnimi, a odločnimi koraki. A vsak dan je priložnost za nov začetek, da se naučimo česa novega, da nekaj naredimo prvič, da se zmotimo in popravimo, da se zjočemo in navdušimo …
Ko želimo spreminjati naš vsakdan, se moramo najprej ozreti nazaj, na prehojeno pot, izbrati tiste dogodke in trenutke, ki so nas razveselili, tiste projekte, na katere smo ponosni, tiste ljudi, ob katerih se dobro počutimo. Na podlagi prijetnih in pozitivnih izkušenj preteklosti lahko snujemo načrte za naprej. In če sprememba prinaša v naša življenja popolnoma novo dimenzijo doživljanja časa in dni, potem zahteva od nas, da se ji v začetku res posvetimo, četudi se zdi nemogoče. Počasi lahko postane del nas, del naših dragocenih 24 ur, del našega življenja. Če je ne posvojimo, potem nam verjetno ne koristi, zaradi njen se ne razvijamo, nismo ustvarjalni niti zadovoljni. Torej je bolje, da jo opustimo.
V letu 2019 sem se med drugim odločila, da moram več časa preživeti na zraku, da se moram začeti gibati in tako sem nekega dne stopila na tekaško stezo in na njej naredila prve korake. Počasne, prestrašene, negotove … Nisem tekla, le hodila.
Pretečenih 6,5 km na Novomeškem ½ maratonu je bila zame osebna zmaga leta. Še večja zmaga pa je ta, da še danes vztrajno iščem priložnosti za minute na prostem. Med tekom, hojo, kolesarjenjem si uredim misli, se izobražujem, sprostim, poslušam glasbo, to je čas zame, za mojo družinico …
In prav vzeti si čas zase je pogosto težko uresničljiva želja. Ampak le samozavestni, dobre volje in zadovoljni s seboj lahko delamo dobro, imamo kreativne ideje, pišemo izjemne zgodbe, poskrbimo, da dogodki zablestijo, nenazadnje pa smo takšni tudi trdna opora partnerju, prijateljem in našim otrokom.
Zato naj leto 2020 vsem nam nakloni zdravja in volje, da si vzamemo čas zase. Tako pridejo tudi uspehi.
Petra
p. s.: In naj bo to besedilo uvod v bolj pogosto dopolnjevanje vsebin na spletni strani, na katero sem kar malce “pozabila”. 😉
